Vpliv vremena na počutje

Vreme nas spremlja na vsakem koraku. Vsakodnevno se soočamo s soncem, oblačnim ali deževnim nebom in različnimi temperaturami, ne glede na to, ali se zbudimo v vroče poletno jutro ali pa nas preseneti snežni metež sredi zime. Pogosto opažamo, da se ob lepem vremenu počutimo bolje, pa vendar ostaja vprašanje, ali nas resnično vreme osrečuje in kako močno vpliva na naše razpoloženje.

Na razpoloženje poleg vremenskih pogojev vplivajo še številni drugi dejavniki

Poznavanje vplivov vremena nam omogoča, da vreme sprejmemo kot priložnost, ne omejitev

Sončni dnevi

Sončni žarki so mnogim ljudem vir dobre volje. Pomagajo pri nastajanju vitamina D, ki krepi naš imunski sistem, poleg tega pa svetloba spodbuja sproščanje hormona sreče – serotonina. Ob sončnem vremenu se pogosto počutimo bolj motivirane, polne energije in pripravljene na nove izzive. Številni zato pravijo, da jim “sonce daje življenje”.

Veliko ljudi ob soncu čuti več motivacije za delo ali gibanje

Oblačni in deževni dnevi

Kadar je nebo prekrito s sivimi oblaki ali če več dni zapored pada dež, mnogi čutijo manj elana, hitreje se utrudijo in jih lahko celo obišče rahla otožnost. Glavni razlog je manjša količina svetlobe, ki vpliva na nižjo raven energije. Kljub temu pa imajo tudi deževni dnevi svoj čar, saj nam omogočajo počitek, umiritev ter kakovostno preživljanje časa doma ob kakšni knjigi ali skodelici toplega napitka.

Dež spodbuja umiritev, počitek ali ustvarjalne dejavnosti

Temperature (vročina in mraz)

Ekstremi pri temperaturah – tako vročina kot hud mraz – lahko vplivajo na naše počutje. V vročih dneh smo lahko hitreje utrujeni, razdražljivi in težko zberemo misli. Mrzel zrak pa lahko privede do manj gibanja na prostem, kar posledično vpliva na naš nivo energije in splošno razpoloženje.

Ključ sta prilagojena garderoba in skrb za hidracijo

Pravilno oblačenje, zadostno uživanje tekočine in načrtovano gibanje nam pomagajo, da se lažje spoprijemamo z ekstremnimi temperaturami.

Vpliv letnih časov

Vsak letni čas ima svoje čare, hkrati pa spreminjajoče se vremenske razmere lahko negativno ali pozitivno vplivajo na posameznike.

Pomlad lahko prinese “spomladansko utrujenost”, jesen pa melanholično razpoloženje – a to je običajna prilagoditev organizma

Nekateri so velike ljubitelje poletja in dolgih toplih dni, drugi pa komaj čakajo zimo, snežene radosti in praznično vzdušje. Pomlad in jesen vneseta dinamične spremembe – od rastočega cvetja in novih začetkov do pisane palete jesenskega listja.

Psihološki in fizični mehanizmi

Vreme le del našega življenja – in pomembno je, da smo mi tisti, ki izbiramo, kako se bomo odzvali nanj.

Hormoni in kemija v telesu

Sončna svetloba vpliva na hormone, kot sta serotonin in melatonin. Serotonin se pogosto imenuje “hormon sreče”, saj spodbudi boljše razpoloženje in več energije.

Sončna svetloba je pomemben signal za “budnost” telesa

Melatonin pa je povezan z regulacijo spanca in občutkom zaspanosti. Pomembna je torej pravilna izpostavljenost svetlobi čez dan in tema ponoči.

Temnejši, oblačni dnevi → več melatonina → hitreje se počutimo zaspane

Dnevna svetloba in cirkadiani ritem

Naše telo ima prirojen biološki časovni mehanizem ali cirkadiani ritem, ki uravnava spalni cikel in presnovo. Vpliv dnevne svetlobe nanj je ključen: kadar smo dlje izpostavljeni soncu, se počutimo bolj budne in polne moči, ko pa je svetlobe manj, upada tudi naša odzivnost.

Preveč umetne svetlobe ponoči ali premalo sonca čez dan prinese motnje v cirkadianem ritmu.

Kakovosten spanec in redni sprehodi na dnevni svetlobi pripomorejo k boljšemu ravnovesju

Subjektivna in kulturna pričakovanja

Pri vplivu vremena ne gre zanemariti tudi družbenih dejavnikov in lastne naravnanosti. Ljudje pogosto povežemo dež s slabim, sonce pa z dobrim razpoloženjem že zaradi kulturnih norm in lastnega pričakovanja. Čeprav je vreme res naravni dejavnik, se lahko sami odločimo, kako ga bomo doživeli.

Kako se prilagoditi spremembam vremena

Praktični nasveti (prehrana, gibanje, navade)

• Redno gibanje: Kratki sprehodi na svežem zraku, tudi v hladnih ali deževnih dneh, pomagajo telesu in umu.
• Uravnotežena prehrana: Hrana, bogata z vitamini in minerali, lahko prispeva k boljšemu razpoloženju (npr. ribe, oreščki, sadje in zelenjava).
• Ustrezna hidracija: Tudi v mrzlem vremenu ne smemo pozabiti na zadosten vnos tekočine.

Tehnike sproščanja in zmanjševanje stresa

Meditacija, dihalne vaje, joga in redni odmori za sprostitev lahko zmanjšajo občutek stresa, ki ga morda povezujemo z vremenom. Vsakodnevna rutina, ki vključuje nekaj minut miru in tišine, dela čudeže, saj nam pomaga, da se umirimo in umaknemo od zunanjih dejavnikov. Pomembno je, da si čez dan vzamemo vsaj nekaj premorov za sprostitev.

Tudi preprost “odklop” (glasba, lahkotno branje) hitro dvigne razpoloženje

Pomen pozitivne naravnanosti in vključevanja v aktivnosti

Namesto da se prepustimo razočaranju ob slabem vremenu, lahko iščemo pozitivne stvari: deževno vreme nas morda spodbudi k ustvarjalnosti, kuhanju tople juhe ali gledanju dobrega filma z najbližjimi. Če si oblikujemo majhne sezonske rituale, lažje pričakujemo spremembe letnih časov z nasmehom.

Zaključek

Vreme je pomemben element našega vsakdana, ki se mu ne moremo izogniti, lahko pa se mu prilagodimo. Razumevanje, kako različni vremenski pogoji vplivajo na naše počutje, nam pomaga, da lažje prepoznamo signale svojega telesa in uma ter pravočasno poskrbimo za ustrezno ravnovesje.

Pomembna sta razumevanje vpliva (npr. hormonov) in naša notranja naravnanost

S preprostimi koraki – od dobre prehrane, gibanja in ustreznega počitka do pozitivnega razmišljanja in druženja – lahko premagamo morebitne slabše dni in z večjim veseljem pričakamo sonce (pa tudi dež ali sneg), ki nas bo presenetil naslednje jutro.

Z nekaj prilagodljivosti in pozitivnim pristopom lahko vsak dan postane priložnost za dobro počutje